Režejo se, da bi si pomagali

Kaj pomeni samopoškodovanje, zakaj do njega pride in kako lahko odrasli pomagamo? O tem v podkastu Zdravje z Alenko Kesar govori pedopsihiatrinja prof. dr. Maja Drobnič Radobuljac s Psihiatrične klinike Ljubljana, predstojnica Katedre za psihiatrijo na ljubljanski Medicinski fakulteti.

Če bi podkast raje samo poslušali, lahko to storite spodaj:

Samopoškodovanje ni nujno želja po smrti

Samopoškodovalno vedenje lahko razdelimo glede na namen. Pri manjšem delu gre za samomorilna dejanja, večinoma pa za način, kako posameznik poskuša ublažiti intenzivna čustva, kot so tesnoba, jeza ali strah.

"Ljudje pogosto pomislijo, da gre za izsiljevanje ali željo po smrti, v resnici pa gre največkrat za izraz globoke stiske," pojasnjuje sogovornica.

Slovenska raziskava je pokazala, da se je samopoškodovalo kar vsako četrto dekle in približno 12 odstotkov fantov. Po nekaterih raziskavah več kot 80 odstotkov mladih s tem vedenjem sčasoma preneha.

Kaj boste slišali v tej epizodi?

• zakaj samopoškodovanje večinoma ni povezano s samomorilnostjo
• kako prepoznati, da gre za klic na pomoč
• zakaj mladostniki svoje vedenje skrivajo
• kako družbena omrežja vplivajo na širjenje teh vedenj
• kako naj se odzovejo starši, kako prijatelji
• kje poiskati pomoč

Način spoprijemanja s stisko

Dekleta stisko pogosteje usmerijo navznoter, fantje pa jo izražajo navzven. Samopoškodovanje je eden od načinov, kako posameznik začasno zmanjša notranji pritisk. Ob tem mnogi občutijo kratkotrajno olajšanje, kot da notranji pritisk za trenutek popusti, kar lahko vodi v ponavljanje vedenja.

Najpogostejše oblike vključujejo rezanje, žganje kože ali udarjanje ob trde površine. Večina mladih to skriva, saj ne znajo drugače izraziti, kako hudo jim je. Čeprav večina mladih to vedenje skriva, obstajajo tudi primeri, ko poškodbe pokažejo, pogosto kot edini način, da izrazijo, kako hudo jim je, je pojasnila pedopsihiatrinja.

Vloga družbenih omrežij in okolice

V zadnjih letih imajo pomembno vlogo tudi družbena omrežja. Mladi lahko svojo stisko pokažejo skozi fotografije poškodb in ob tem dobijo veliko podpore, kar lahko nehote utrjuje takšno vedenje kot način iskanja pomoči.

Pomembno je, da odrasli prepoznajo stisko in reagirajo umirjeno. Prvi odziv staršev je ključen, kritika ali jeza lahko stanje poslabšata, medtem ko podpora in odprt pogovor omogočita, da otrok poišče pomoč.

Strokovnjaki poudarjajo tudi, da mladostniki ne smejo sami nositi bremena skrivnosti svojih prijateljev, saj s tem prevzamejo odgovornost za njihovo zdravje in življenje. Če je nekdo v stiski, je nujno, da o tem obvestijo odrasle.

Pomoč obstaja

Pomembno je, da otrok ali mladostnik v stiski ne ostane sam. Če ima mladostnik ustrezno podporo, se lahko samopoškodovalno vedenje v nekaj letih bistveno zmanjša ali izzveni. Pomoč je na voljo v centrih za duševno zdravje, pri šolskih svetovalnih službah in drugih strokovnjakih.

Zbrane informacije o možnostih pomoči, vključno s kontakti centrov za duševno zdravje in prvimi viri pomoči v stiski, so na voljo na nacionalnem portalu za duševno zdravje.

Spremljajte podkast Zdravje z Alenko Kesar

Podkast Zdravje z Alenko Kesar lahko poslušate vsako nedeljo na N1, pa tudi na platformah Apple Podcasts, Spotify, Deezer, YouTube, Metroplay in Eon.